Belo na belem

NASLOV

Žmoht enih besed, zmatrana
verz
še en
še en verz

X,
y,
x,
y.

ni še konc
mesič
ajde

Zima

ZIMA

Nekdaj smo jih občudovali:

Zimske motive. V njih so

tlela naša semena; mi smo

zoreli v topli belini.

Potem so v muzeju prižgali klimo.

Najprej so se strgale obleke, nato

 odpadle dlake, izgubili smo

lase. Je apatičnost občutek?

Poleti sem še videla zeleno

listje, zdaj ga le še slišim,

šumi …

Šumi, preden umre od sape

severnega vetra.

Jutri bodo nas občudovali.

Zimska veduta bomo.

Hladne bele barve.

Patetičen krohot golega vejevja.

Kiparim pesem

KIPARIM PESEM

V atriju s prosojnim

stropom srepo, a

brez ostrine, gledam skozi

kodrasto zaveso slik

na platnih

in za veko.

Čistilka s strojem.

Nov stroj.

Spojena sta v simbiozi

brez ljubezni, ljubezen le do

sebe.

Z razburkanim užitkom

arhitektka berem s sveta

marmor,

črkovino pesmi.

Stotretjič.

Teta, vse najboljše! :3